sobota, 25. maj 2013

Glavobol v zatilju (glavobol v zadnjem delu) - pomaga trigger point masaža


Miofascialni bolečinski sindrom je pogosto vzrok za glavobol v zadnjem delu glave (glavobol v zatilju, okcipitalni glavobol). Aktivne trigger točke (mišični vozli) v določenih mišicah vratu lahko povzočajo prenešeno bolečino, ki jo čutimo kot glavobol v zatilju. Pri fizioterapevtski oceni, ko ugotavljamo, katera mišica je vključena v miofascialni bolečinski sindrom, uporabljamo poleg anamneze (pogovora) in inspekcije (opazovanja) še teste gibljivosti in palpacijo (tipanje). Obstajajo 3 glavni diagnostični kriteriji: napet trak, lokalno občutljiva točka in izzvanje tiste bolečine, zaradi katere je oseba prišla po pomoč na fizioterapijo. Trigger point masaža je fizioterapevtska metoda za lajšanje oziroma odpravljanje miofascialnega bolečinskega sindroma. Uporabljamo 4 različne fizioterapevtske tehnike glede na kroničnost stanja in anatomske značilnosti. S trigger point masažo lahko odstranimo trigger točke in tako odpravimo neprijeten in moteč glavobol v zatilju oziroma glavobol v zadnjem delu glave. Osebi tudi sestavimo individualni terapevtski program vaj, jo naučimo pravilno izvajati vaje in ji damo ergonomske napotke, tako da se glavobol ne bo ponavljal.

nedelja, 12. maj 2013

Bolečina v križu in nogi ("išias") - Pomaga Manualna terapija


Med 25. in 55. letom starosti sta najpogostejša razloga za bolečino v križu trigger točke v mišicah ali premik, zdrs medvretenčne ploščice (hernija, protruzija, prolaps, išias, lumboishialgija…).
Medvretenčna ploščica (discus) leži med dvema vretencema hrbtenice in je sestavljena iz dveh delov:
  1. želatinaste kroglice (nukleus pulposus), ki leži normalno na sredini medvretenčne ploščice (diskusa) in
  2. mreže vezivnih vlaken (anulus fibrosus), ki držijo to želatinasto kroglico na svojem mestu.
nepravilno_dvigovanje_bolečina_v_nogi

petek, 03. maj 2013

Zdrave vaje za trebušne mišice


Trebušne mišice lahko razdelimo na zunanje in globoke trebušne mišice. Zunanje trebušne mišice so namenjene zaščiti notranjih organov pred zunanjimi silami, kadar nas npr. nekdo udari v trebuh. Zunanje trebušne mišice so evolucijsko nagnjene h krčenju, zato je smiselno, da vaje za zunanje trebušne mišice ne izvajamo v položajih, ko se le te krčijo. Poleg tega pri vajah za zunanje trebušne mišice ne želimo aktivirati sprednje kolčne mišice, ki je ne samo evolucijsko nagnjena h krčenju, ampak je tudi zaradi dolgotrajnega sedenja skrajšana. Zato so klasični trebušnjaki – koncentrične vaje (leže na hrbtu, dvig zgornjega dela telesa) z vsemi izpeljankami (iztegnjene noge, skrčene noge, dvignjene noge…) s stališča zdravja, neustrezni. Predlagam vam naslednje zdrave vaje za trebušne mišice:

četrtek, 02. maj 2013

Bolečine v zapestju - Sindrom karpalnega kanala (Sindrom zapestnega kanala)


Bolečine v zapestju so pogosto posledica sindroma karpalnega kanala. Sindrom karpalnega kanala je utesnitev enega izmed 3 živcev, ki potekajo v roki in sicer medianega živca. Kaže se z mravljinčenjem prstov, ki jih ta živec oživčuje: to so palec, kazalec, sredinec in tisti del prstanca, ki meji na sredinec. Pri hujših primerih, ko je kompresija na živec zelo velika, pride tudi do atrofije mišic, ki jih ta živec oživčuje, kar se vidi predvsem kot upadlost v tenerju – to je predel na spodnjem delu dlani pod palcem.

Sindrom karpalnega kanala

sreda, 01. maj 2013

Bolečine v ramenu - Utesnitveni sindrom ramena


Utesnitveni sindrom ramena je najpogostejši vzrok za bolečine v ramenu. Bolečine se javljajo v področju ramena, lahko se širijo tudi navzdol po roki. Bolečina se pojavlja predvsem pri dvigu roke in sicer na začetku dviga roke ni bolečine, nato se bolečina pojavi in ponovno izzveni, ko je že roka visoko nad glavo. Vzroki za nastanek utesnitvenega sindroma so zelo različni: od nestabilnosti ramenskega sklepa, nestabiln
osti lopatice, nabiranja kalcija v mišicah, spremenjenega gibanja ramenskega sklepa do degenerativnih, starostnih sprememb z kostnimi izrastki v ramnskem obroču…vedno pa pride do utesnitve mehkih tkiv pri dvigu roke.
Utesnitveni sinrom ramena lahko diagnosticiramo s specialističnim pregledom na osnovi Ortopedske medicine. Specifični in zanesljivi testi za utesnitveni sindrom so: Test bolečinski lok, Test spuščanja roke, Yocum test, Hawkins – Kennedy test in Neerov kompresijski test.
Terapija utesnitvenega sindroma je večplastna:
  1. prečno frikcijska masaža prizadete kite oziroma terapija z ultrazvokom (ustrezna jakost, intervali in trajanje) na prizadeto kito,
  2. kadar je prisoten tudi burzitis, ga lahko umirimo z diadinamskimi tokovi,
  3. mobilizacijske tehnike za povečevanje subakromialnega prostora,
  4. trigger point terapija za izboljšanje gibanja lopatice in ramenskega obroča,
  5. specifične vaje, da se poveča subakromialni prostor in vzpostavi ravnovesje med mišicami.