sreda, 21. november 2012

Ruptura sprednje križne vezi in aktivacija mišic


POVZETEK

Mišične aktivacije nestabilnega kolena zaradi totalne rupture anteriornega križnega ligamenta (ACL) so nejasne. Cilj pilotne raziskave je, da preverimo ali se razlikuje mišična aktivacija v stabilnem in nestabilnem kolenu zaradi totalne rupture ACL. V pilotni raziskavi je sodelovala 1 preiskovanka (39 let, 158,5 cm, 45 kg, BMI 18 kg/m2), s totalno rupturo ACL pred 3 leti. Z elektromiografijo (EMG) smo merili aktivnost m. vastus medialis (VM) in m. biceps femoris (BF). Vrednosti smo normalizirali glede na največje izometrično naprezanje pri kotu 40° fleksije kolena. S T-testom za neodvisne vzorce smo primerjali povprečno aktivnost VM in BF v posameznih podfazah hoje nestabilnega in stabilnega kolena. Ugotovili smo značilne razlike med amplitudo m. vastus medialis stabilnega (VMs) in nestabilnega (VMns) kolena v fazi dvojne opore ob dostopu (VMs = 35.6 ± 10.6%, VMns = 23.3 ± 14.6%, p = 0,033), fazi enojne opore (VMs = 13.8 ± 4.5%, VMns = 6.5 ± 3.2%, p = 0,000), fazi dvojne opore ob odrivu (VMs = 16.8 ± 13.0%, VMns = 1.0 ± 0.4%, p = 0,001) in fazi zamaha (VMs = 17.0 ± 4.7%, VMns = 11.1 ± 5.7%, p = 0,006). Ravno tako smo ugotovili značilne razlike med aktivacijo m. biceps femoris stabilnega (BFs) in nestabilnega (BFns) kolena v fazi dostopa (BFs = 4.0 ± 1.1%, 10.5 ± 2.7%, p = 0,000), opore (BFs = 2.0 ± 3.0%,   = 7.7 ± 4.8%, p = 0, 002), odriva (BFs = 0.9 ± 0.3%, BFns = 1.9 ± 0.8%, p = 0,001) in zamaha (BFs = 8.5 ± 2.7%, BFns = 16.0 ± 4.1%, p = 0,000). Rezultati kažejo, da je v nestabilnem kolenu večja aktivacija BF in manjša aktivacija VM v primerjavi s stabilnim kolenom. Predpostavljamo torej, da mehanoreceptorji v sklepni ovojnici zaznajo prevelik zdrs tibije anteriorno in preko sinaps v hrbtenjači facilitirajo aktivnost sinergistov ACL in inhibirajo aktivnost antagonistov. Potrebne so nadaljne raziskave, ki bodo spremljale aktivnost vseh glav m. quadriceps, m. semitendinosus in m. sartorius.