Glavobol v zatilju (glavobol v zadnjem delu) - pomaga trigger point masaža

Miofascialni bolečinski sindrom je pogosto vzrok za glavobol v zadnjem delu glave (glavobol v zatilju, okcipitalni glavobol). Aktivne trigger točke (mišični vozli) v določenih mišicah vratu lahko povzočajo prenešeno bolečino, ki jo čutimo kot glavobol v zatilju. Pri fizioterapevtski oceni, ko ugotavljamo, katera mišica je vključena v miofascialni bolečinski sindrom, uporabljamo poleg anamneze (pogovora) in inspekcije (opazovanja) še teste gibljivosti in palpacijo (tipanje). Obstajajo 3 glavni diagnostični kriteriji: napet trak, lokalno občutljiva točka in izzvanje tiste bolečine, zaradi katere je oseba prišla po pomoč na fizioterapijo. Trigger point masaža je fizioterapevtska metoda za lajšanje oziroma odpravljanje miofascialnega bolečinskega sindroma. Uporabljamo 4 različne fizioterapevtske tehnike glede na kroničnost stanja in anatomske značilnosti. S trigger point masažo lahko odstranimo trigger točke in tako odpravimo neprijeten in moteč glavobol v zatilju oziroma glavobol v zadnjem delu glave. Osebi tudi sestavimo individualni terapevtski program vaj, jo naučimo pravilno izvajati vaje in ji damo ergonomske napotke, tako da se glavobol ne bo ponavljal.

Manualna terapija - Bolečina v križu in nogi

Med 25. in 55. letom starosti sta najpogostejša razloga za bolečino v križu trigger točke v mišicah ali premik, zdrs medvretenčne ploščice (hernija, protruzija, prolaps, išias, lumboishialgija…).

Medvretenčna ploščica (discus) leži med dvema vretencema hrbtenice in je sestavljena iz dveh delov:

1. želatinaste kroglice (nukleus pulposus), ki leži normalno na sredini medvretenčne ploščice (diskusa) in
2. mreže vezivnih vlaken (anulus fibrosus), ki držijo to želatinasto kroglico na svojem mestu.

Zdrave vaje za trebušne mišice

Trebušne mišice lahko razdelimo na zunanje in globoke trebušne mišice. Zunanje trebušne mišice so namenjene zaščiti notranjih organov pred zunanjimi silami, kadar nas npr. nekdo udari v trebuh. Zunanje trebušne mišice so evolucijsko nagnjene h krčenju, zato je smiselno, da vaje za zunanje trebušne mišice ne izvajamo v položajih, ko se le te krčijo. Poleg tega pri vajah za zunanje trebušne mišice ne želimo aktivirati sprednje kolčne mišice, ki je ne samo evolucijsko nagnjena h krčenju, ampak je tudi zaradi dolgotrajnega sedenja skrajšana. Zato so klasični trebušnjaki – koncentrične vaje (leže na hrbtu, dvig zgornjega dela telesa) z vsemi izpeljankami (iztegnjene noge, skrčene noge, dvignjene noge…) s stališča zdravja, neustrezni. Predlagam vam naslednje zdrave vaje za trebušne mišice:

Bolečine v zapestju - Sindrom karpalnega kanala (Sindrom zapestnega kanala)

Bolečine v zapestju so pogosto posledica sindroma karpalnega kanala. Sindrom karpalnega kanala je utesnitev enega izmed 3 živcev, ki potekajo v roki in sicer medianega živca. Kaže se z mravljinčenjem prstov, ki jih ta živec oživčuje: to so palec, kazalec, sredinec in tisti del prstanca, ki meji na sredinec. Pri hujših primerih, ko je kompresija na živec zelo velika, pride tudi do atrofije mišic, ki jih ta živec oživčuje, kar se vidi predvsem kot upadlost v tenerju – to je predel na spodnjem delu dlani pod palcem.

Bolečine v ramenu - Utesnitveni sindrom ramena

Utesnitveni sindrom ramena je najpogostejši vzrok za bolečine v ramenu. Bolečine se javljajo v področju ramena, lahko se širijo tudi navzdol po roki. Bolečina se pojavlja predvsem pri dvigu roke in sicer na začetku dviga roke ni bolečine, nato se bolečina pojavi in ponovno izzveni, ko je že roka visoko nad glavo. Vzroki za nastanek utesnitvenega sindroma so zelo različni: od nestabilnosti ramenskega sklepa, nestabiln

osti lopatice, nabiranja kalcija v mišicah, spremenjenega gibanja ramenskega sklepa do degenerativnih, starostnih sprememb z kostnimi izrastki v ramnskem obroču…vedno pa pride do utesnitve mehkih tkiv pri dvigu roke.

Utesnitveni sinrom ramena lahko diagnosticiramo s specialističnim pregledom na osnovi Ortopedske medicine. Specifični in zanesljivi testi za utesnitveni sindrom so: Test bolečinski lok, Test spuščanja roke, Yocum test, Hawkins – Kennedy test in Neerov kompresijski test.

Terapija utesnitvenega sindroma je večplastna:

1. prečno frikcijska masaža prizadete kite oziroma terapija z ultrazvokom (ustrezna jakost, intervali in trajanje) na prizadeto kito,
2. kadar je prisoten tudi burzitis, ga lahko umirimo z diadinamskimi tokovi,
3. mobilizacijske tehnike za povečevanje subakromialnega prostora,
4. trigger point terapija za izboljšanje gibanja lopatice in ramenskega obroča,
5. specifične vaje, da se poveča subakromialni prostor in vzpostavi ravnovesje med mišicami.

Trigger point masaža v nosečnosti za lajšanje bolečin

MASAŽA V NOSEČNOSTI POMAGA LAJŠATI NOSEČNIŠKE BOLEČINE IN TEGOBE

                                                         Kaj je trigger point masaža nosečnice?
Trigger point masaža v nosečnosti služi podobno kot navadna trigger point masaža:

1. sprošča napete mišice,
2. sprošča aktivne trigger točke, ki povzročajo bolečino,
3. sprošča latentne trigger točke, ki povzročajo napetost,
4. izboljša prekrvavitev in
5. izboljša splošno počutje.

Trigger point masaža v nosečnosti je posebej prilagojena potrebam nosečnic in njihovim spremembam v telesu. Trigger point terapevti ustrezno stanju v katerem je nosečnica, prilagodimo svoje tehnike. 

V kakšnem položaju leži nosečnica?

Nosečnica lahko leži na trebuhu, dokler prsa niso preveč boleča in ji ta položaj ustreza. Kasneje priporočam, da se trigger point masaža izvaja v udobnem položaju leže na enem in drugem boku - polložaj se spreminja glede na potrebe nosečnice, seveda s podloženo glavo, zgornjo roko in nogo.

Kako lahko pomaga masaža nosečnici?

Terapevtski učinki masaže in trigger point masaže niso veliko raziskani zaradi etičnih zadržkov za raziskave na nosečnicah. Obstajajo dokazi, da trigger point masaža lahko pomaga pri bolečinah v križu in kroničnih glavobolih, toda raziskave niso narejene na nosečnicah. Vsekakor pa masaža:

1. zmanjšuje stres nosečnice,
2. omogoča relaksacijo, sprostitev nosečnice,
3. pomaga pri spopadanju z nelagodjem s katerim se srečuje nosečnica, tudi če se bolečine le zmanjšajo.

Zakaj bolečine v nosečnosti?

Nošnja otroka spremeni center gravitacije telesa nosečnice in obremeni hrbet, vrat in ramena. Naraščajoč trebuh raztegne trebušne mišice. V nosečnosti se zaradi visokih ravni hormona relaksina, ki omogoča lažji porod, razrahljajo vezi (ligamenti) in sklepi v telesu, še posebej medenični sklepi. Medenica se pripravlja na porod, zato postane razrahljana, nestabilna, kar lahko povzroča bolečino. Če temu dodamo še dodatno težo, ki jo nosi nosečnica in spremenjen položaj medenice zaradi velikega trebuha, si ni težko predstavljati, da marsikatera nosečnica trpi za bolečinami v križu. Zaradi trebuha se ne spremeni samo položaj medenice, ampak se spremeni celotna drža nosečnice, kar lahko vodi v bolečine med lopaticami, boleč, napet vrat in glavobole.

Kako pomaga trigger point masaža nosečnici?

Trigger point terapevti lahko sprostimo aktivne in latentne trigger točke, ki nastajajo zaradi spremenjenega položaja medenice, povečanega trebuha in spremenjene drže nosečnice. Na ta način se lahko lajša bolečine v križu med nosečnostjo, bolečine med lopaticami, glavobole... seveda pa se moramo zavedati, katerih tehnik ne smemo uporabljati. Tako kot pri vsaki terapevtski masaži je tudi pri trigger point masaži nosečnice pomembna komunikacija med nosečnico in trigger point terapevtom. Trigger point masaža naj bo učinkovita, a vendarle prijetna! 

Biomechanics after ACL rupture without surgical reconstruction: a pilot study

The most common injury of the knee joint in athletes, as well as football players, is the rupture of the anterior cruciate ligament (ACL). Biomechanics of one or more years after the injury of ACL, treated without reconstruction in athletes is poorly studied. Existing researches which cope with that problem have a consensus, that one of the consequence of ACL rupture is an increased anterior translation of the tibial platao. The aim of this pilot study was to determine differences in some biomechanical parameters between a stable and unstable knee joint during normal, self-selected walking speed in order to gain an insight into the possible compensatory strategies. A high-speed camera (120 Hz) and reflective markers placed on lower limbs were used to record 10 steps in the stance phase of one subject (female, age: 39 years, high: 158.5 cm, body mass: 45.0 kg) with a total rupture of ACL (mechanically unstable, but functionally stable knee joint) 3 years after the injury. A kinematic analysis was done to calculate the angle of the left and right knee joint. At the same time ground reaction forces were measured on a force plate and the average net muscular torque for both knees was calculated using the inverse dynamics. The independent samples T-test or Mann-Whitney U test showed a significantly (p=0.000) greater extension of the unstable knee, but the net muscular torque was not significantly different. It is known that total rupture of ACL leads to the development of premature knee arthrosis. It could be expected that the net muscular torque would be the primary reason for damaging the cartilage, but the results of this pilot study showed that the loads on an unstable knee joint were not increased. Increased torque is probably not the primary reason for developing premature knee arthrosis, but it could be the changes in instantaneous axis of rotation because of increased knee extension carried much more influence. The use of a physiotherapeutic technique of manual kinematic re-education might enable a decrease of knee extension and so might lead to a more equal loading on the knee joint cartilage in persons treated conservatively. A total rupture of ACL, even 3 years after injury affects biomechanics of the unstable knee joint during gait. Due to a great potential of re-injury of the knee joint that leads to meniscal lesion, most athletes decide to reconstruct the ACL. On the other hand, for those who decide to be treated conservatively the impact of the manual kinematic reeducation on knee biomechanics should be further explored, as well as the possible reasons for the increased knee extension angle such as differences in muscle activation between mechanically stable and unstable knee joint.